Pogosta vprašanja
POGOSTA VPRAŠANJA
Privatno reproduciranje – kaj to pomeni?
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) na prvem mestu med materialnimi pravicami navaja prav pravico reproduciranja. Ta avtorju podeljuje izključno pravico dovoliti ali prepovedati uporabo svojega dela in primerkov le-tega. Reproduciranje pomeni fiksiranje avtorskega dela na materialnem nosilcu ali drugem primerku, neposredno ali posredno, začasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnimkoli sredstvom ali v katerikoli obliki. Avdio in vizualno snemanje je ena od oblik reprodukcije.
Kljub takšnemu posebnemu poudarku pa zakon to pomembno pravico imetnikom pravic v določenih primerih tudi omejuje. Tehnologija namreč omogoča množično zasebno reproduciranje avtorskih del, kjer neposrednega urejanja razmerij med številnimi neznanimi individualnimi uporabniki ter imetniki pravic ni mogoče vnaprej predvideti oziroma je individiualno (posamično) urejanje pravice reproduciranja v privatne namene izredno oteženo. Zakon tako omogoča prosto reproduciranje avtorskih del v nekomercialne namene, ki ga izvrši fizična oseba za privatno uporabo, ob pogoju, da gre za omejeno število primerkov ter da imetniki pravic prejmejo pravično nadomestilo.
V zameno za takšno prosto uporabo (reproduciranje v privatne namene) zakon torej imetnikom pravic priznava pravico do nadomestila, obveznost plačila pa nalaga proizvajalcem in uvoznikom naprav in nosilcev, ki morajo nadomestilo plačati kolektivni organizaciji z dovoljenjem Urada RS za intelektualno lastnino.
Med oblike reproduciranja zakon uvršča tudi tonsko ali vizualno snemanje. Pravico do zbiranja nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, je Urad RS za intelektualno lastnino zaupal Društvu Kopriva, k.o..
Ob Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in Zakonu o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) je podlaga za učinkovito zbiranje nadomestil tudi Skupni sporazum, sklenjen med Koprivo in Trgovinsko zbornico Slovenije (Uradni list RS z dne 24.1.2020, UL RS 04/2020).
Privatno reproduciranje – od kdaj to obstaja?
Obveznost plačila nadomestila za privatno reproduciranje obstaja že od leta 1995 (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ZASP, 1995).
Kdo skrbi za uveljavljanje te pravice?
Društvo Kopriva k.o. je edina pooblaščena organizacija za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila za zasebno avdio (tonsko) in vizualno snemanje v Republiki Sloveniji. Druga kolektivna organizacija (Sazor k.o.) zbira nadomestila za reprografijo (fotokopiranje).
TARIFNI SISTEM
Tarifni sporazum
V skladu z zakonom je tarifni sistem opredeljen v Skupnem sporazumu med Trgovinsko zbornico Slovenije in Koprivo:
Višina nadomestila (tarife)
Višine nadomestila v letu 2024 so objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije št. 22 z dne 15.3.2024 in št. 27 z dne 29.3.2024. Objava
Ali je možno pri tarifi uveljavljati kakšne olajšave?
S podpisom individualne pogodbe s Koprivo si zavezanec lahko zagotovi naslednja znižanja nadomestila:
a) 5% znižanje ob sklenitvi pogodbe;
b) 5% znižanje za poročanje in plačevanje v mesečnih intervalih,
c) 5% znižanje za poročanje v obrazcu Koprive
d) 5% znižanje za soglasje za dostop do podatkov zavezanca za namene vpogleda v veljavnost njegovih poročil,
Dodatnih 5% znižanja velja za zavezance, ki podpišejo individualne pogodbe s KOPRIVO v 30 dneh od začetka opravljanja poslovne dejavnosti v Sloveniji.
Izbira znižanj je prepuščena zavezancu. Znižanja se seštevajo do največ 25 %.
Vzorec pogodbe z uporabnikom: https://www.kopriva.si/sl/documents/
Ali so kakšne izjeme pri plačevanju nadomestila?
Po zakonu osebe niso zavezane za plačilo nadomestila za:
1) uvoz, namenjen zasebni in nekomercialni rabi kot del osebne prtljage,
2) naprave in medije, ki so prvič prodani ali uvoženi za namene:
a) komercialne reprodukcije avtorsko zaščitenih del, pri kateri je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje imetnikov pravic;
b) reproduciranje avtorskih del v korist invalidnih oseb, če je neposredno povezano z njihovo invalidnostjo.
3) Proizvajalci niso zavezanci nadomestila za tiste naprave oziroma nosilce, ki jih izvažajo
Ali je potrebno za proizvodnjo ali uvoz t.i. »refurbished« naprav tudi plačevati nadomestilo?
Da. Tovrstne naprave namreč:
a) omogočajo privatno reproduciranje v smislu Zakona (prva podlaga za uveljavljanje nadomestila),
b) na slovenski trg se vnašajo prvič in v duhu Zakona štejejo za nove na trgu (druga podlaga),
c) nadomestilo za privatno reproduciranje za takšne naprave v Republiki Sloveniji še ni bilo plačano (tretja podlaga).
Pri višini nadomestila pa za tovrstne naprave Skupni sporazum (Uradni list RS 04/2020) določa dve olajšavi:
a) nadomestilo za naprave se odmerja glede na ceno, po kateri proizvajalec ali uvoznik opravita prvo prodajo proizvoda: ker tovrstne naprave cenovno sodijo v nižje razrede, zanje v praksi velja nižje nadomestilo;
b) v primeru vgradnje trdega diska v tovrstno napravo lahko proizvajalec naprave uveljavlja znižanje nadomestila za tako vgrajen trdi disk (seveda to velja le v primeru, da je pred tem poravnal nadomestilo za ta disk).
Ali smo v primeru vgradnje HDD/SDD v računalnik upravičeni do povračila nadomestila?
V vsakem primeru ste dolžni poročati podatke o uvozu diskov (HDD/SDD) in zanje plačati nadomestilo. Če pa ste disk pozneje vgradili v računalnik, morate Koprivi poročati o takšnem novem izdelku (računalniku) in zanj plačati nadomestilo, pri tem pa lahko zahtevate znižanje nadomestila za vgrajen trdi disk, za katerega ste nadomestilo že plačali.
Uvažamo trde diske (ali SSD diske) ki so namenjeni za strežniško opremo v podjetjih. Smo dolžni poročati in plačati nadomestilo?
Veljavna Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) ne poznata izjem plačila nadomestila za nosilce, namenjene za strežniško opremo. Izjeme za plačilo nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje so izrecno navedene v 2. in 3. odstavku 38. člena ZASP.
Za katere izdelke je potrebno plačati nadomestilo?
Skupni sporazum s Trgovinsko zbornico Slovenije (Uradni List RS, 04/2020) določa obveznost nadomestila za naslednje izdelke:
Računalnik: vsak proizvod, ki po deklaraciji proizvajalca predstavlja namizni, prenosni ali drug računalnik, razen tablice.
Mobilni telefon: vsak proizvod z integrirano spominsko enoto, ki po deklaraciji proizvajalca predstavlja mobilni telefon in omogoča konzumiranje (uporabo, predvajanje, prikazovanje ipd.) tonskih in/ali vizualnih vsebin.
Druga nosljiva naprava: vsak proizvod z integrirano spominsko enoto, ki je nosljiv in omogoča konzumiranje (uporabo, predvajanje, prikazovanje ipd.) tonskih in/ali vizualnih vsebin (primer: smartwatch oz. pametna ura, slušalke z integriranim spominom, ipd.).
Tablica in druga naprava z integriranim spominom: vsak proizvod, ki po deklaraciji proizvajalca predstavlja tablico (tablični računalnik) in vsak proizvod z integrirano spominsko enoto, ki omogoča konzumiranje (uporabo, predvajanje, prikazovanje ipd.) tonskih in/ali vizualnih vsebin (primer: smartbox, media player, igralne konzole, mp3 predvajalnik, prevozna sredstva ipd.).
Trdi disk (HDD) in SSD disk: vsak proizvod, ki po deklaraciji proizvajalca predstavlja trdi disk (HDD) ali Solid State Disk (SSD) in ki ni del računalnika, za katerega je posebej obračunano nadomestilo proizvajalcu računalnika;
USB pomnilniška enota (USB ključ) in pomnilniška kartica: tip zunanjega pomnilnika, zlasti vrst USB ključ, CompactFlash (CF), Secure Digital (SD), SDHC, SDXC, MicroSD, MicroSDHC in MicroSDXC ipd.
Digitalni optični mediji CD/DVD/BluRay, ipd: digitalni optični mediji, ki po deklaraciji proizvajalca omogočajo digitalni zapis tonskih in/ali vizualnih vsebin (CD, DVD, Bluray, ipd.) in so pretežno namenjeni enkratnemu zapisu vsebin.
Analogni snemalnik: posamezna naprava, ki po deklaraciji proizvajalca omogoča analogno snemanje tonskih vsebin (kasetofon, magnetofon in druge podobne naprave) in/ali vizualnih vsebin (videorekorder in druge podobne naprave).
Digitalni snemalnik:
– AV zapisovalnik: posamezna naprava, ki je po deklaraciji proizvajalca namenjena digitalnemu reproduciranju zlasti tonskih in/ali vizualnih vsebin (zapisovalnik CD, zapisovalnik DVD, zapisovalnik Bluray, zapisovalnik minidisk, digitalna kamera ipd.);
– Računalniški zapisovalnik: posamezna naprava, ki po deklaraciji proizvajalca omogoča digitalno reproduciranje tonskih in/ali vizualnih vsebin (računalniška enota za zapisovanje CD, DVD, Bluray ipd.).
Analogni mediji: posamezni nosilci, ki po deklaraciji proizvajalca omogočajo analogni zapis tonskih in/ali vizualnih vsebin (avdiokaseta, videokaseta, magnetofonski trak in drug podoben nosilec).
ZAVEZANCI
Kdo je dolžan plačati nadomestilo?
V skladu z zakonom so zavezanci plačila proizvajalci in uvozniki naprav ter nosilcev za tonsko in vizualno snemanje.
Kdaj nastane obveznost poročanja?
Po zakonu obveznost za proizvajalce nastane v trenutku prve prodaje, za uvoznike pa v trenutku uvoza.
Zakon kot uvoz šteje vsak vnos na ozemlje Republike Slovenije iz drugih držav članic Evropske Unije TER vsako sprostitev blaga v prost promet v skladu s carinskimi predpisi Europske skupnosti.
Kako se zavezanci prijavijo pri Koprivi?
Obveznost poročanja in plačila Koprivi je izrecno določena že s samim zakonom. Obrazec za poročanje omogoča enostaven elektronski vnos dogovorjenih podatkov: https://www.kopriva.si/dokumenti/obrazci-pogodbe/.
Kdaj in na kakšen način lahko najenostavneje poročamo Društvu Kopriva?
Po zakonu je zavezanec dolžan poslati poročilo o vrsti in številu prodanih oz. uvoženih naprav in nosilcev najkasneje ob koncu vsakega koledarskega polletja. Skupni sporazum s Trgovinsko zbornico Slovenije omogoča tudi mesečno poročanje (s 5% znižanjem nadomestila), pogoj pa je sklenitev individualne pogodbe s Koprivo (kar omogoča še dodatnih 5% znižanja nadomestila).
Obrazec za poročanje omogoča enostaven elektronski vnos dogovorjenih podatkov:
https://www.kopriva.si/dokumenti/obrazci-pogodbe/.
Ali je določena minimalna količinska ali vrednostna meja, do katere ni potrebno poročati?
Veljavna zakonodaja ne določa minimalnega praga za poročanje o tovrstnih napravah in nosilcih. Obveznost poročanja velja za vsako proizvedeno ali uvoženo napravo oz. nosilec.
Register zavezancev
Kopriva vnese podatke o zavezancu v svoj register ob kateremkoli od naslednjih dogodkov:
– identifikacija aktivnosti zavezanca na trgu;
– prejem obvestila zavezanca;
– prejem prvega poročila zavezanca;
– podpis individualne pogodbe z zavezancem;
– identifikacija zavezanca na podlagi drugih podatkov.
Ali je registracija plačljiva?
Ne.
Koliko časa traja postopek registracije?
Do 7 dni.
Kako zagotavljate varovanje podatkov zavezancev?
Varovanje pridobljenih podatkov definira že sam Zakon, natančneje 48. člen ZKUASP: »Kolektivna organizacija lahko pridobljene podatke uporabi le za namen, za katerega so bili dani, in jih nepooblaščenim osebam ne sme razkriti.«
UVOZ
Kaj šteje za uvoz?
Zakon kot uvoz šteje vsak vnos na ozemlje Republike Slovenije iz drugih držav članic Evropske Unije TER vsako sprostitev blaga v prost promet v skladu s carinskimi predpisi Europske skupnosti.
Ali je podjetje s sedežem v tujini zavezano k plačilu avtorskih dajatev v Sloveniji za izdelke, ki jih prodaja končnim kupcem v Sloveniji?
Da. Zavezanci so tisti, ki ponujajo ter uvažajo naprave in nosilce končnemu uporabniku.
Ali so ponudniki izdelkov iz drugih držav EU dolžni plačati nadomestilo?
Da. Zakon kvalificira uvoz kot sprostitev blaga v prosti promet v skladu s carinskimi predpisi Evropske skupnosti IN kot vsak vnos na ozemlje Republike Slovenije iz drugih držav članic EU.
Ali lahko proizvajalec s sedežem v drugi državi članici prevzame obveznost svojega slovenskega uvoznika in se registrira pri Koprivi?
Da.
Ali lahko slovenska spletna tržnica prevzame obveznost plačila posameznih prodajalcev na takšni tržnici?
Da.
INDIVIDUALNA POGODBA S KOPRIVO
Je pogodba s Koprivo obvezna?
Ne, individualna pogodba s Koprivo je prostovoljna. Obveznost poročanja Koprivi zavezancu nalaga neposredno že sam Zakon, zato Koprivi lahko poročate polletno že na podlagi zakona. Individualna pogodba pa podrobneje opredeljuje medsebojna razmerja IN omogoča uveljavljanje znižanj nadomestil.
Če obstaja obveznost po zakonu, kakšen je namen individualne pogodbe?
Individualna pogodba podrobneje opredeljuje medsebojna razmerja IN omogoča uveljavljanje določenih znižanj nadomestil:
a) 5% znižanje ob sklenitvi pogodbe;
b) 5% znižanje za poročanje in plačevanje v mesečnih intervalih,
c) 5% znižanje za poročanje v obrazcu Koprive
d) 5% znižanje za soglasje za dostop do podatkov zavezanca za namene vpogleda v veljavnost njegovih poročil,
Dodatnih 5% znižanja velja za zavezance, ki podpišejo individualne pogodbe s KOPRIVO v 30 dneh od začetka opravljanja poslovne dejavnosti v Sloveniji.
Izbira znižanj je prepuščena zavezancu. Znižanja se seštevajo do največ 25 %.